Če mi je bilo do tega posta še vsaj približno jasno za kaj gre, sedaj ne razumem ničesar več.Leta 2013 in danes je napisal/a: ↑Bolani ste vi, ki ne prenesete resnice. In tudi tega testa, za katerega podlaga je bila ta zgodba, niste opravili. Izkazali ste se za ROBOTSKE OSEBE BREZ ČUSTEV, katerim tuja stiska in trauma iz preteklosti ni mar. Po drugi strani pa zagovarjate vse, ki so bili v preteklosti žrtve kaj vem koga vse, da bodo tako prizadete osebe te TRAUME NOSILE DO KONCA ŽIVLJENJA IN DA IMAJO PAČ ZA TO TUDI PRAVICO. Ko berem tele vaše odgovore, mi izgleda, da so bili vaši dedki in babice nekoč stanovalci popravnih domov ali sirotišnic, kjer niso bili deležni ničesar, razen plesnivega kruha in skisanega mleka. Zato tega, kar oni niso imeli, tudi niso mogli posredovat naprej. In tega tudi vi zato nimate. Ker gliha skup štriha, so se tam med sabo "povohali" in zaplodili družine, iz katerih so se rodili vaši starši. Tej so potem "vzgojili" vas, plodove brez čustev in pameti. Kot da bi na kup nametal zelene banane in čakal, da postanejo rumene oziroma zrele. Pri tem nikomur ni treba niti migniti s prstom, kar so vaši starši specialno opravili in to se vam zelo dobro pozna. Vaši pamži so še bolj zelene banane, kot ste bili nekoč vi in bodo še bolj brezbrižno porumenele. Ja, teh časov bi se pa moral bat vsak normalen človek, ki se ne more sprijaznit, da bi ga nekdo uvrstil med opice vaše vrste.jaz pa je napisal/a: ↑Jaz pa v te zgodbe, "nihče me ne mara", "vsi se me izogibajo" ... in podobno ne verjamem.
Oz. verjamem, da jih dotični tako doživlja, ampak to je njegov pogled na situacijo, vprašanje če je realen in bilo bi zelo zanimivo, kaj bi o avtorici teme poveli njeni sodelavci.
Kot je že ena zapisala, veliko ljudem ustreza, da so oz. igrajo žrtev.
Verjamem, da je težko priti kot novinec v kolektiv, kjer vsi ostali delajo že nekaj let. Je potrebno kar nekaj časa, da se vsi skupaj spoznajo in vpeljejo neko novo dinamiko. Da bi pa prišleka odrivali in mu skrivali delo, pa mislim, da ne. Je pa to lahko pogled prišleka, ki pride v kolektiv, ki se z njim enostavno ne ukvarja (in zakaj bi se). Ta pa pričakuje, da ga bodo povsod vabili zraven (tudi po večkratni zavrnitvi) in da bodo kar vsi najboljši prijatelji. To pač ne gre. Ampak to je še daleč od tega, da ga ne marajo, ga odrivajo in mu mečejo polena pod noge.
Večinoma moraš kot prišlek narediti prvi korak, npr. prinesti in skuhati kavo za vse, se jim predstaviti, povedati, kaj o sebi, jih kaj povprašati ... Skratka nekaj, ne pa da čakaš, da bodo vsi plesali okoli tebe. In ker ne, so seveda vsi najslabši.
Predvsem sem prepričana, da se ta kolektiv ni pol toliko ukvarjal z avtorico, kot se je ona z njimi. Glede na to, da jo situacija še vedno bremeni in še vedno špega za njimi na FB ter preverja koga je zadela karma in koga ni. Bolano.
Očitno sem nezrela banana.