Midva sva tako dolgo bivakirala vsak pri svojih starših. Oba sva vsak mesec prispevala za stroške, res da manj, kot bi nekje na svojem, a sva. Niso skrbeli za naju kot za dva otroka, ampak sva oba vajena dela in tako sem jaz veliko postorila v gospodinjstvu, kuhala, prala, čistila, pospravljala, vse pač. Pospravila sem tudi cunje svojih staršev in počistila tudi njune prostore, skuhala zanju, nakupila (in plačala) hrano tudi zanju. Partner prav tako. V kuhanju uživa, tako da je vedno, ko je bil doma, kuhal on namesto mame. Prav tako je (in še danes prav tako) vedno znal prijeti za metlo in krpo, ter počistil bolj v nulo od marsikatere ženske. Tudi dela okrog hiše mu niso tuja, tako na vrtu, kot urejanje okolice (gradnja zidu okrog dvorišča naprimer), priprava drv za zimo,..... Hkrati sva na račun cenejšega življenja pri starših uspela dovolj privarčevati, da sva pri 30 začela z gradnjo. Nisva zapravljala za počitnice, pohajanja in druge stvari, ki si jih pogosto privoščijo mladi, avtomobili, motorji, obleke, itd. Prihranki pa še nekaj kredita in danes sva na svojem. Sem mnenja, da se je splačalo nekaj let "potrpeti" v otroški sobi, da sva zdaj na svojem, kot pa na vrat na nos hiteti nekam v najem in komaj shajati, samo zato, da bova dokazovala (komu sva pravzaprav že dolžna dokazovati??) svojo samostojnost, ter obtičala v najemu v nedogled in si nič ustvarila. Nama je prišlo prav in tudi staršem je najina pomoč doma ustrezala. Torej, zakaj pa ne?
↧
Starševski čvek • Re: novodobni pari- živijo vsak pri svojih starših do 30+
↧