Sem v 10 tednu nosečnosti, stara sem 16 in splava delat ne grem pod nobenim pogojem. Mami mi stoji ob strani. Včeraj sem bila pri njemu in sva se skregala, zjutraj pa še z njegovo mamo. Tip mi je rekel, da sem ga varala in otroka naredila z drugim.
Imela sva težko obdobje sam varala ga pa nisem. Več kot pojasniti mu ne morem, da je otrok res njegov. Hotela sem iti takoj domov in mame nisem dobila na telefon, njegovi pa me niso hoteli peljat, ker je bila ura polnoči. Ležala sem v njegovi postelji in jokala celo noč, on je bil spodaj in so se do 2h kregali. Bil je tudi tepen od očeta.
Njegova mama mi je rekla danes zjutraj, da sem kmečka ku--- in naj zginem iz hiše. Ne verjame da je otrok njegov, tip, zdaj bivši ji je celo večer sigurno lagal, ker prej do mene nikoli ni bila takšna. Obe družini smo se danes še full skregali zarad teh besed.
Nisem se še pobrala in še en čas se ne bom, hudo mi je, oprostit ne morem, niti mu ne mislim, sam sej bo počasi. Vsak se pobere!
Koliko časa je trajalo, da ste pozabili svojo prvo ljubezen? Skupaj sva bila 2 leti. Kaj ste naredili s stvarmi od bivših? Pisma in darila, ste vrgli stran ali ste jim poslali nazaj? Kaj ste počeli, da niste mislili na bivše? Pred računalnikom nočem sedet.
Če je še katera zanosila tako mlada, kako so vas sprejeli sošolci? Kako so gledali na vas? Ste bili v šoli obravnavani drugače? Noben še ne ve razen dveh bestic. Bi povedali takoj bratrancu/sestrični ali bi počakali, da ugotovijo sami? Sorry za velik vprašanj!
Marsikaj se pozabi, tudi ljubezen, za katero misliš, da je največja, ker je bila prva.
Le tebi to ne bo dano: celo življenje te bo na njo spominjalo tvoje dete.
Srečno!