Takih zgodb je po tukajšnjih forumih dosti, zelo so si podobne oz. v mnogih potezah enake, večina pa nosi v sebi tudi eno in isto zablodo: " Ni mamin sinček. "
Sem že nekaj krat pomislila, da bi napisali seznam resničnih lastnosti in vedenj maminih sinčkov in ga potem samo copy- pastali... Ne vem, kaj si večina žensk predstavlja, pod imenom " mamin sinček ". Res ne vem. Je pa kruto in žalostno, ko rečejo, da ni mamin sinček, potem pa naštejejo kopico najbolj tipičnih lastnosti maminih sinčkov. :(
No pa gremo po vrsti.
Problema nimaš s taščo, ampak s partnerjem. S taščo ne boš živela, tudi če bi kdaj živela pod isto streho, tašča ni in ne bo tvoja partnerica. To naj bi bil njen sin. Če bi imel on urejen odnos z materjo, problema ne bi bilo. Ja, mati je zagotovo " problematična ", precej verjetno je, da si je sina naredila za čustvenega partnerja, in čustveni incest ni nič blažji kot telesni- oba puščata uničujoče posledice na otroku in na vseh njegovih partnerjih in kasneje otrocih, če ta otrok zadev ne uredi na duševnem področju. Ampak ponavljam, mati ni tvoj problem, ona je njegov problem- s tem pa, ko on nima urejenih mej in zdravega odnosa in normalno odrezane čustvene in duševne popkovnice, je v ta problem nekako potegnil še tebe ali z drugimi besedami, si se ti pustila povleči vanj. In nasedla iluziji, da je bav bav in glavni problem tašča.
Da gre za maminega sinčka, je razvidno iz vsega, kar si zapisala. Kar kopiram in s krepko bom poudarila naj bolj značilne simptome :
Partner od 18leta nima očeta in sedaj počne “vse”namesto njega doma okrog hiše in na njivi,hodi tudi redno v službo,zato ima malo,skoraj nič časa zase. Če česar ne opravi oz ,če se kdaj(kar je redko) odpravi v toplice,na krajši izlet,se njegova mati tako zmrduje,grdo gleda ,vzbuja občutek krivde,ker tisti dan ni nič počel,da ji fant še pri 32 letih včasih raje pove neresnico,reče da gre v službo,da lahko sploh greva na kak izlet,ker mu ni do prepira.
Skoraj nič kar stori sin ni v redu,kar storim jaz pa tako ali tako ne. Partner se ji ne postavi po robu,ker se ji noče zameriti,saj pravi,da jo spoštuje,ker je skrbela zanj sama brez očeta,meni pa se zdi vse skupaj kot neko čustveno izsiljevanje z njene strani,saj sama nimam takšnih staršev. Partner je bil samski 5let ,od njegovih sodelavcev pa sem izvedela,da se je še z vsako punco,ki jo je pripeljal domov mama skregala in verjetno so zato tudi odšle.
on si je pa že naspol uredil stanovanje doma in noče oditi. Čeprav govori,da mame včasih ne prenese. Ne razumem tega kako se mu da pri 32 letih ukvarjat s tem kar njegova mamica misli. (Pa je drugače odgovoren,samostojen človek,ni mamin sinček. )Ko je mama odsotna,ker kam gre pa hitro smukne in malo poleži podnevi,pogledama film,ko je ona doma se pa skoz nekaj dela. Tako,da vidim,da bi bil brez njene pristonosti sproščen,a kaj ,ko ne želi od doma.
ne strinjava se edino glede tega,da on ugaja mami,ker se ne želi prepirati z njo
Zdi se mi,da odganja njegove ženske že več let ,samo išče neke napake,spreminja mnjenja in nobena ni vzdržala njenega obnašanja in tega,da se on ne postavi po robu. Jaz razumem,da jo ima rad,ampak ne vem kako dalje. On se ne bo preselil,
Ne morem razumeti kako lahko on pri 32 letih tako živi in to že en čas,pravi,da je že navajen,
Seznama mi torej ni treba pisati, ker si ga že ti. To so definicije maminega sinčka. Ki ni nikoli odrasel, dozorel, ker tega ni smel ( potem bi bilo namreč nevarno, da bi mamo zapustil, kar je za take ženske nesprejemljivo ). In se pri 32 še vedno vede kot otrok, ki noče mame razjeziti, se z njo " prepirati " , iz česar je jasno, da se sin dojema kot odgovoren za materino počutje ( če bo skušal uveljaviti zase svoja pravila kot normalen odrasli človek, bo jezna itede) , in pa da se dojema kot podrejeni, tisti ki se ukloni, ker je konflikt zanj nekaj bolj groznega kot možnost, da bi si uredil normalno življenje. Pristaja celo na to, da neke stvari skriva pred mamo, da ima mir- to je zrelost na ravni najstnika. Tako pač delujejo toksični odnosi in take so nihove posledice. Dokler jih ne prekinemo tako da izstopimo iz njih in nehamo igrati igro, ki smo se jo naučili igrati že kot otroci. Tvoj fant rabi pomoč psihoterapevta , amapk le, če bo sam ugotovil, da ima problem.
On nikoli ne bo mogel živeti samostojnega življenja, če ne bo naredil velikih sprememb. In se postavil zase. Ne zate ( to je potem samo pozitiven stranski učinek ) ampak zase. Da bi to zmogel, bo moral delati na sebi in prepoznati, da zdaj ne živi samo PRI mami, ampak ZA mamo.
Za taščo torej nima smisla izgubljati energije. Bistveno je, da on ugotovi, da je nekaj narobe in da bo ostal sam, če ne bo spremenil nekaterih stvari pri sebi. Mame seveda ne bo spremenil, ne on, ne ti. Kako naj mu odpreš oči? Prepiri vaju zagotovo ne bodo nikamor pripeljali, na koncu boš v njegovih očeh sovražnica ti, ker skušaš uničiti njegov odnos z mamo. Čaka te dolga in trnova pot. Dobro premisli ali res želiš stopati po njej.
Priporočam v branje podobno zgodbo viewtopic.php?f=140&t=11222061
Sem že nekaj krat pomislila, da bi napisali seznam resničnih lastnosti in vedenj maminih sinčkov in ga potem samo copy- pastali... Ne vem, kaj si večina žensk predstavlja, pod imenom " mamin sinček ". Res ne vem. Je pa kruto in žalostno, ko rečejo, da ni mamin sinček, potem pa naštejejo kopico najbolj tipičnih lastnosti maminih sinčkov. :(
No pa gremo po vrsti.
Problema nimaš s taščo, ampak s partnerjem. S taščo ne boš živela, tudi če bi kdaj živela pod isto streho, tašča ni in ne bo tvoja partnerica. To naj bi bil njen sin. Če bi imel on urejen odnos z materjo, problema ne bi bilo. Ja, mati je zagotovo " problematična ", precej verjetno je, da si je sina naredila za čustvenega partnerja, in čustveni incest ni nič blažji kot telesni- oba puščata uničujoče posledice na otroku in na vseh njegovih partnerjih in kasneje otrocih, če ta otrok zadev ne uredi na duševnem področju. Ampak ponavljam, mati ni tvoj problem, ona je njegov problem- s tem pa, ko on nima urejenih mej in zdravega odnosa in normalno odrezane čustvene in duševne popkovnice, je v ta problem nekako potegnil še tebe ali z drugimi besedami, si se ti pustila povleči vanj. In nasedla iluziji, da je bav bav in glavni problem tašča.
Da gre za maminega sinčka, je razvidno iz vsega, kar si zapisala. Kar kopiram in s krepko bom poudarila naj bolj značilne simptome :
Partner od 18leta nima očeta in sedaj počne “vse”namesto njega doma okrog hiše in na njivi,hodi tudi redno v službo,zato ima malo,skoraj nič časa zase. Če česar ne opravi oz ,če se kdaj(kar je redko) odpravi v toplice,na krajši izlet,se njegova mati tako zmrduje,grdo gleda ,vzbuja občutek krivde,ker tisti dan ni nič počel,da ji fant še pri 32 letih včasih raje pove neresnico,reče da gre v službo,da lahko sploh greva na kak izlet,ker mu ni do prepira.
Skoraj nič kar stori sin ni v redu,kar storim jaz pa tako ali tako ne. Partner se ji ne postavi po robu,ker se ji noče zameriti,saj pravi,da jo spoštuje,ker je skrbela zanj sama brez očeta,meni pa se zdi vse skupaj kot neko čustveno izsiljevanje z njene strani,saj sama nimam takšnih staršev. Partner je bil samski 5let ,od njegovih sodelavcev pa sem izvedela,da se je še z vsako punco,ki jo je pripeljal domov mama skregala in verjetno so zato tudi odšle.
on si je pa že naspol uredil stanovanje doma in noče oditi. Čeprav govori,da mame včasih ne prenese. Ne razumem tega kako se mu da pri 32 letih ukvarjat s tem kar njegova mamica misli. (Pa je drugače odgovoren,samostojen človek,ni mamin sinček. )Ko je mama odsotna,ker kam gre pa hitro smukne in malo poleži podnevi,pogledama film,ko je ona doma se pa skoz nekaj dela. Tako,da vidim,da bi bil brez njene pristonosti sproščen,a kaj ,ko ne želi od doma.
ne strinjava se edino glede tega,da on ugaja mami,ker se ne želi prepirati z njo
Zdi se mi,da odganja njegove ženske že več let ,samo išče neke napake,spreminja mnjenja in nobena ni vzdržala njenega obnašanja in tega,da se on ne postavi po robu. Jaz razumem,da jo ima rad,ampak ne vem kako dalje. On se ne bo preselil,
Ne morem razumeti kako lahko on pri 32 letih tako živi in to že en čas,pravi,da je že navajen,
Seznama mi torej ni treba pisati, ker si ga že ti. To so definicije maminega sinčka. Ki ni nikoli odrasel, dozorel, ker tega ni smel ( potem bi bilo namreč nevarno, da bi mamo zapustil, kar je za take ženske nesprejemljivo ). In se pri 32 še vedno vede kot otrok, ki noče mame razjeziti, se z njo " prepirati " , iz česar je jasno, da se sin dojema kot odgovoren za materino počutje ( če bo skušal uveljaviti zase svoja pravila kot normalen odrasli človek, bo jezna itede) , in pa da se dojema kot podrejeni, tisti ki se ukloni, ker je konflikt zanj nekaj bolj groznega kot možnost, da bi si uredil normalno življenje. Pristaja celo na to, da neke stvari skriva pred mamo, da ima mir- to je zrelost na ravni najstnika. Tako pač delujejo toksični odnosi in take so nihove posledice. Dokler jih ne prekinemo tako da izstopimo iz njih in nehamo igrati igro, ki smo se jo naučili igrati že kot otroci. Tvoj fant rabi pomoč psihoterapevta , amapk le, če bo sam ugotovil, da ima problem.
On nikoli ne bo mogel živeti samostojnega življenja, če ne bo naredil velikih sprememb. In se postavil zase. Ne zate ( to je potem samo pozitiven stranski učinek ) ampak zase. Da bi to zmogel, bo moral delati na sebi in prepoznati, da zdaj ne živi samo PRI mami, ampak ZA mamo.
Za taščo torej nima smisla izgubljati energije. Bistveno je, da on ugotovi, da je nekaj narobe in da bo ostal sam, če ne bo spremenil nekaterih stvari pri sebi. Mame seveda ne bo spremenil, ne on, ne ti. Kako naj mu odpreš oči? Prepiri vaju zagotovo ne bodo nikamor pripeljali, na koncu boš v njegovih očeh sovražnica ti, ker skušaš uničiti njegov odnos z mamo. Čaka te dolga in trnova pot. Dobro premisli ali res želiš stopati po njej.
Priporočam v branje podobno zgodbo viewtopic.php?f=140&t=11222061