Lari fari. Starejša kot sem, vedno bolj opažam, da je to mit, še eno sredstvo za "deli in vladaj".
Jaz recimo delam v pretežno moškem kolektivu in v časih krize (2008-2013) so noži kar leteli naokoli in to surovo, grdo. Med moškimi, da se razumemo.
Jaz nimam nobene sovražnice, niti ene, če odštejem eno važičko v OŠ, pa še tista se je unesla. Niti tega fenomena ne opažam, razen če vsako pričkanje in opravljanje takoj uvrstiš v "nož v hrbet" kategorijo. Nasprotno so mi pa prijateljice in ženske nasploh stale ob strani in pomagale toliko, da bom težko vse vrnila. Aja in glede opravljanja za hrbtom - pejt v en bife, sedi sam za šank, pa kakšno urco poslušaj klene možakarje. Se boš česa naučil.
Nisem rekel, da tega med moškimi ni, ker pač je sam pač je to tudi med ženskami zelo pogosto, saj po mojih izkušnjah. Znajo bit precej hujše, kot moški, so pa tudi moški, ki znajo biti tudi hujši od marsikatere ženske. Takšne in drugačne cvetke na obeh straneh.
Seveda, pri obema spoloma so zdraharji. Pripisovati to lastnost samo enemu, je napaka.
V borbi za moč in pri ne-izbiranju sredstev, pa odločno prednjačijo moški. Prevare, zahrbtnost, manipulacije, grožnje, pretepi, celo umori, kar ekskalira v vojne - tu imajo ženske zelo malo zraven. Pa vendar vsi trdijo, da so ženske problem?